Finski šolski čudež je še en razlog več, zakaj lahko sovražimo slovenski izobraževalni sistem
Glavni cilj šolskega sistema je služiti kot inštrument za doseganje enakosti v družbi.
- finski otroci ne hodijo v šolo pred sedmim letom;
- učenci so šoloobvezni do 18. leta starosti, osnovna šola do devetega razreda je obvezna za vse;
- ocenjevanju zlasti v prvih letih ne dajejo velikega poudarka;
- edini obvezni standardiziran test učenci opravljajo, ko so stari šestnajst let;
- standardizirane teste sicer uporabljajo že v drugem in četrtem razredu za preverjanje znanja maternega jezika, lahko tudi že prej, vendar se rezultati uporabljajo izključno za izboljšavo učnega procesa;
- vse otroke (ne glede na njihove sposobnosti) poučujejo v istih učilnicah.
- 30 odstotkov učencev v prvih devetih letih izobraževanja dobiva dodatno pomoč;
- 66 odstotkov učencev gre na visoko šolo, kar je najvišji delež v Evropi;
- razlika med najslabšimi in najboljšimi učenci je najmanjša v Evropi;
- število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
- 93 odstotkov dijakov opravi maturo;
- 43 odstotkov finskih srednješolcev obiskuje poklicne šole;
- finski osnovnošolci imajo v enem šolskem dnevu skupno 75 minut odmora;
- na razredni stopnji (do vključno šestega razreda) so vsi odmori obvezno zunaj, na predmetni stopnji pa je obvezni odmor zunaj le en, dolžina odmora se razlikuje od šole do šole, v večini primerov je to 15 minut, odmor za topli obrok pa znaša pol ure;
- učitelji v učilnicah preživijo povprečno štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) pa porabijo za strokovni razvoj;
- šolski sistem na Finskem v celoti plačuje država, vsi učitelji morajo imeti magisterij, ki ga v celoti financira država;
- državni učni načrt predstavlja samo široke smernice, učiteljem je dopuščene veliko svobode;
- učitelje izberejo izmed najboljših 10% maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest v državi na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja);
- učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost (kajti v nasprotnem obstaja nevarnost, da se bo učitelj preveč posvečal kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev - tak primer je sistem napredovanja v nazive, ki ga imamo v Sloveniji: učitelji mehanično pišejo članke in obiskujejo seminarje, da zberejo potrebno število točk za napredovanje in s tem povišanje plače, učenci pa imajo od teh učiteljevih dejavnosti praviloma bolj malo koristi, saj ne zagotavljajo povečanja kvalitete pouka in/ali interakcije učitelj-učenci);
- učitelji imajo primerljiv ugled z zdravniki in odvetniki, sicer pa je na Finskem spoštovan vsak poklic, pravi Slovenec, ki tam živi in dela tkot učitelj športne vzgoje;
- pri mednarodnem standardiziranem merjenju leta 2001 so finski otroci pristali na vrhu v rezultatih znanja iz naravoslovja, branja in matematike; od takrat so bili vedno na vrhu ali blizu vrha.
.jpg)
Čemu pripisujejo Finci svoj uspeh?
Vzroke za uspeh bi lahko grobo razdelili na ozko šolske in na kulturno-zgodovinske. Med slednje prištevajo boj naroda za preživetje v pogojih mraza in pomanjkanja, boj za jezik in lastno kulturo na severu, kljubovanje Rusom in Švedom, protestantsko etiko in odnos do dela, asketskost, umirjenost, pa tudi skromnost in samokritičnost. Raziskave kažejo, da so finski učenci po dosežkih na vrhu lestvic, po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini - prav nasprotno od slovenskih šolarjev, ki so uvrščeni precej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja.
Poudarjajo, da kot temelj uspešnosti sistema vidijo osnovno izobraževanje od sedmega do šestnajstega leta, kjer je izredno redek osip ali ponavljanje, 95 odstotkov prebivalcev države od tu nadaljuje na poklicnih ali akademskih srednjih šolah. Finski pregovor pravi, da "samo mrtva riba plava s tokom"; in res - Finska plava proti toku svetovnega Gibanja za reforme izobraževanja, ki temelji na tekmovanju, standardizaciji, nadzoru in veliko preverjanja – finska šola pa na medsebojni pomoči, zaupanju, upoštevanju individualnih potreb, izbirnosti ter minimalno preverjanja.
"Izobraževalno politiko v tem svetovnem gibanju vedno pišejo z namenom, da bi bila 'najboljša' ali na vrhu tega ali onega'. Mi nismo taki. Hočemo biti boljši od Švedov - to je dovolj za nas", se pošalijo na račun rivalstva s sosednjo Švedsko.
Zelo pomemben element finskega uspeha so učitelji, ki se dolgo izobražujejo in so bolj raziskovalno usmerjeni kot naši. Naravnost fascinantna pa je skrb za tiste učence, ki potrebujejo pomoč. V finskih šolah se učitelji tako dolgo in prizadevno ukvarjajo s teboj, tvojo družino, da ti enostavno mora uspeti.
Kako je videti finski šolski sistem
Finski vrtci sprejemajo otroke, stare od 5 do 7 let. Pri šestih letih je možno – ne pa obvezno – otroka vključiti v enoletno pripravo na šolo, torej v nekakšno malo šolo. Osnovna šola traja 9 let, vanjo so vključeni otroci, stari od 7 do 16 let. Država krije vse materialne stroške: učbenike in druge pripomočke, prehrano, varstvo, prevoz v šolo.
Osnovna šola ima dve stopnji:
1. nižja stopnja – prvih 6 let, večino predmetov poučujejo razredni učitelji
2. višja stopnja - 3 leta, poučujejo predmetni učitelji
V vseh 3 letih višje stopnje imajo po eno svetovalno uro na teden za seznanjanje s poklici in zaposlovanjem, ter v zadnjih dveh razredih po en teden "prakse", katere poglavitni namen je spoznavanje poklicev.
Srednje izobraževanje sestavljajo poklicne srednje šole in akademske srednje šole (gimnazije). Oboje trajajo 3 leta. Vse srednje šole, vključno s poklicnimi, omogočajo prehod na visokošolski študij.
Visokošolsko izobraževanje:
- dodiplomsko: traja 3 do 5 let
- podiplomsko: traja 4 leta.
V srednjem in visokem šolstvu se sistem precej razlikuje od našega, kot berem v neki diplomski nalogi. Veliko bolje je na primer poskrbljeno za poklicno usmerjanje in svetovanje; dijaki in študenti imajo svoj individualni načrt šolanja – svoj predmetnik si sestavijo glede na svoja zanimanja in načrte za prihodnost. Veliko poudarka je na vajeništvu in usposabljanju na delovnem mestu, torej na pridobivanju konkretnih poklicnih znanj in kompetenc. Že v osnovni šoli je več poudarka na naravoslovnih predmetih, v skladu s tem pa je na Finskem več študentov na tehničnih področjih in naravoslovju, pri nas pa jih je največ na ekonomskih in družbenih vedah.
.jpg)
Kazalci kakovosti
Kot pomembne indikatorje kakovosti finski strokovnjaki za šolstvo izpostavljajo:
- majhne razlike v znanju učencev med posameznimi šolami,
- majhen osip v osnovnih in srednjih šolah,
- visoko izobražene in motivirane učitelje,
- zmerne količine domačih nalog in
- visoke dosežke v raziskavah PISA in TIMSS.
Posebej poudarjajo, da ob rednem šolskem delu ni potreb po privatnem inštruiranju učencev. V osnovnošolskem izobraževanju ni nacionalnih preverjanj znanja ali inšpekcijskih pregledov. Eksterno preverjanje ni obvezno - vsako leto ga opravijo le na vzorcu šol - toda šole oziroma občine se zanj prostovoljno odločijo in za to celo plačajo. Poudarjajo, da ne obstaja razvrstitvena lista šol; prav tako ni tekmovanja ali primerjanja med njimi, ni strahu pred kaznimi ali finančnimi sankcijami.
Biti učitelj na Finskem
Učitelji običajno preživijo v učilnici približno štiri ure na dan, plačani pa so tudi za to, da dve uri na teden porabijo za strokovni razvoj. Za sprejem v magistrski program za učitelje se vsako leto poteguje deset- do dvajsetkrat večje število mladih, kot je prostih mest. Težje je priti v izobraževanje za učitelja kot na pravo ali medicino. Učitelj je na Finskem eden najbolj spoštovanih poklicev. Vsak mora imeti izobrazbo profesorja, za njihova delovna mesta je velika konkurenca. Čeprav učiteljske plače niso med najvišjimi v državi, se na razpis za eno učiteljsko mesto v povprečju prijavi do 40 kandidatov. Finski šolski sistem učiteljem omogoča veliko svobode. Državni učni načrt predstavlja samo okvirne smernice. Znanja jim ni treba preverjati s standardiziranimi testi, učencem dajejo zelo malo domače naloge, vendar pa jih sistematično preverjajo vse do devetega razreda.
Pri delu z učenci si zastavijo visoke cilje; predstavniki državnega šolskega organa z učitelji vedno govorijo o ciljih, ne o metodah; slednje prepuščajo učiteljem in se pri tem povsem zanesejo na njihovo inovativnost. Na Finskem je biti učitelj častno, za ta poklic se v mnogih družinah odločajo iz roda v rod. Finci se zavedajo, da šola poganja tudi narodovo kulturo in ekonomijo.
Etika
Etična usmerjenost finskega izobraževalnega sistema temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter nudenju pomoči vsakomur, ki jo potrebuje. Vsi otroci dobijo enako kvalitetno izobrazbo, ne glede na to, če živijo na vasi ali v velikem mestu. Razlike med najslabšim in najboljšim učencem so najmanjše na svetu, ugotavlja študija OECD. "Enakost je najpomembnejša beseda v finskem izobraževanju. O tem so si edine vse politične stranke na levi in desni," pravi predsednik finskega združenja učiteljev. Med osnovne vrednote izobraževalnega sistema prištevajo spoštovanje življenja in človekovih pravic, spoštovanje različnih kultur, spodbujanje trajnostnega razvoja, spodbujanje odgovornosti in striktno spoštovanje različnosti učencev.
Kurikulum
Finski nacionalni kurikul je inkluziven, vsevključujoč. Pokriva izobraževanje za vse učence, vendar hkrati upošteva ravnotežje med akademskimi dosežki in kakovostnim življenjem otrok. Struktura sedanjega kurikularnega sistema je tristopenjska:
- nacionalni kurikul vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine.
- lokalni kurikul povezuje nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo. To v praksi pomeni, da učitelji sodelujejo pri pisanju lokalnega kurikuluma; v manjših občinah vsi učitelji, v večjih pa se ustvari delovna skupina učiteljev, ki napiše lokalni kurikulum in nato vsaka šola doda dodatne klavzule glede na svoje zmožnosti in potrebe.
- šolski kurikul daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in želje učencev ter njihovih staršev, možnosti konkretnega učnega okolja in specifične veščine učiteljev. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.
.jpg)
Z vsako kurikularno prenovo so se povečevale avtonomnost in pristojnosti šol ter strokovna avtoriteta učiteljev (spet obratno kot pri nas!). Finci v praksi uresničujejo spoznanje, da samo samozavestni učitelji, ki uživajo zaupanje šolskih oblasti, lahko vzgajajo samozavestne učence. Tistega, česar sam nimaš, pač ne moreš dati drugim.
Kvaliteta izobraževanja se izboljša, ko se v kurikularni proces vključijo učenci, starši, lokalne oblasti, zdravstvene, socialne ustanove in drugi lokalni dejavniki. Finci vedo, da je najboljši način za strokovni razvoj učiteljev njihovo suvereno razpravljanje o vprašanjih, kot so vrednote, učni cilji, dobri učni procesi, učno okolje in način preverjanja učencev. To pa hkrati zahteva kvalitetno pedagoško vodenje, ustrezen čas in jasno strukturo dolžnosti in pristojnosti članov šolskega kolektiva. Finski šolski strokovnjaki poudarjajo pomembnost šolske kulture v procesu razvoja in izvajanja kurikula. Če učitelji dejavno sodelujejo v procesu razvoja kurikula, pri tem izboljšajo svoje lastne sposobnosti mišljenja, ocenjevanja, izražanja sebe, veščine pogajanja, dela z drugimi, toleriranja drugače mislečih in ustvarjanja. Skozi lastno učenje postanejo bolj sposobni podpirati razvoj teh lastnosti pri učencih.
Finska kultura ne pozna jamranja
Povprečen prebivalec Finske si vsako leto v knjižnici izposodi 17 knjig. (Brskam po spletu za tovrstnim podatkom za Slovenijo, vendar ne najdem neke jasne številke; navedbe se gibljejo od tega, da dve tretjini Slovencev prebereta vsaj eno knjigo na leto, do tega, da povprečni Slovenec prebere med dve in tri knjige na leto.) Na Finskem velja, da je treba dogovorjeno, kaj šele zapisano, uresničiti - brez iskanja izgovorov, brez jamranja, da šolam to povzroča organizacijske težave itd. Takšna drža izhaja iz tradicije. Finci so bili namreč posebna entiteta znotraj ruskega carstva, ki ji je bilo dovoljeno na švedski tradiciji začeto zakonodajo razvijati dalje. V tem so videli svojo veliko priložnost in vztrajali, da je treba zakone spoštovati. To se je vpisalo v njihov nacionalni habitus.
Finsko prebivalstvo je homogeno – samo 3 do 5 odstotkov ljudi je rojenih v tujini. Revščine skorajda nimajo, lani pa so celo začeli poskusno uvajati univerzalni temeljni dohodek. Stopnja neenakosti je na splošno manjša, tudi razlike v dohodkih so manjše. Dejstvo, da jih je malo (dobrih pet milijonov), jemljejo zares in zato dobro poskrbijo za vsakega otroka. Pomoči v finskih šolah je, kot rečeno, več, pa tudi bolj vztrajna je kot pri nas. Finski otroci so v šoli več kot naši. Zajamčena količina ur pouka je namreč le priporočena, naša, sicer podobna, pa je maksimalna. Če so finski učenci lahko na šoli uro ali dve dlje na javne stroške, so veseli, pri nas pa...
Je dober šolski sistem možno posnemati?
Finskega recepta za dober šolski sistem ni mogoče preprosto prenesti v drugo okolje in pričakovati, da bo deloval. Zelo pomembna sta namreč celotna kultura posamezne družbe ter socialno okolje, iz katerega učenke in učenci prihajajo. Ti dejavniki pomembno vplivajo na šolski sistem in na dosežke, zato ne moremo trditi, da so učitelji najpomembnejši posamezni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju kakovosti izobraževanja. Dr. Pasi Sahlberg izrecno poudarja, da se z boljšimi učitelji v šolah ne bodo samodejno izboljšali posameznikovi učni dosežki, saj učitelj ne more preseči družbenih dejavnikov, ki vplivajo na otrokove možnosti za učenje. Pomemben je ustroj celotne družbe. Prav dohodkovno ozadje oziroma neenakost na tem področju se zelo odraža v dosežkih v izobraževanju in na drugih pomembnih življenjskih področjih.
Če pa se vendarle vprašamo, kaj od vsega bi bilo nemara možno in vredno posnemati pri nas, je odgovor jasen: veliko. Toda dejstvo je, da bo to možno šele tedaj, ko bo tudi pri nas politika poslušala in upoštevala strokom ko bodo odločilna in odločujoča mesta zasedali najsposobnejši ljudje, ne pa tisti z največjim pohlepom po moči in lastnih koristih. Dokler je tako, kot je, težko pričakujemo kaj več od kozmetičnih popravkov.
Marjana Škalič je psihologinja in mati treh otrok. Prekmurka, ki piše kritične prispevke o slovenskem šolstvu na svojem blogu Kje vas čevelj žuli. Pričujoči članek lahko pod naslovom Finski šolski sistem v celoti preberete tule. Za objavo na Portalu PLUS je bil delno editiran (spremenjen naslov, dodan uvod ipd.) in nekoliko skrajšan.
vir: http://www.portalplus.si/mobile/1558/finsko-solstvo