Država je z novim šolskim letom zagotovila brezplačne učbenike in delovne zvezki tudi za šolarje drugega razreda, do zdaj je to veljalo za prvošolčke. Ob delovnih zvezkih pa so za pouk potrebne še druge šolske potrebščine - od peresnice, barvic, flomastrov, lepila, šestila, šolskih copat, kalkulatorja, ravnil, telovadne opreme do šolske torbe. Na nekaterih osnovnih šolah socialno šibkejšim pomaga pri plačilu šolski sklad ali pa zbirajo donacije, z raznimi akcijami pa zbirajo in razdeljujejo šolske potrebščine tudi številna humanitarna društva. Tudi učbeniški skladi zmanjšajo breme družinskih proračunov.
Se kar nabere, priznavajo starši, ki za opremo šolarja odštejejo sto do dvesto evrov, nekateri več, drugi manj, težko je potegniti črto. Že šolski copati stanejo do 20 evrov, skupni znesek pa je odvisen tudi od tega, ali otrok potrebuje novo šolsko torbo, novo peresnico in podobno.
Najdražji so prehodi iz triad, ker takrat po navadi starši kupijo novo šolsko torbo in peresnico
Vsaj sto evrov na otroka
"Torbo in peresnico kupimo, če se le da, enkrat na triado. Torbe v začetnih razredih tudi prehajajo med otroki. Tudi nekaj potrebščin lahko prehaja - Atlas, zemljevidi. Copatov potrebujemo več parov letno. Malo tudi noga zraste, a večja težava je obraba - zdi se mi, da je skoraj vseeno, koliko damo zanje, več kot dva do tri mesece ne zdržijo (vsaj na fantovskih nogah ne). Ta problem slabe kvalitete šolskih copatov je potrdil tudi test zveze potrošnikov," pove Tadeja, mama štirih šoloobveznik otrok, ki na otroka odšteje okoli sto evrov - to je strošek brez copat, torbe, peresnice ... "Strošek je visok, a nimaš izbire - otroci stvari potrebujejo. Pri nakupu gledamo, da izberemo najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Z leti vidiš, kaj se izplača - barvice kupimo kvalitetne, čeprav dražje, sicer ne zdržijo niti celo šolsko leto. Zvezke si lahko otroci izberejo sami - določimo zgornjo mejo cene in v tistem razponu si lahko izberejo. Enako je pri torbi, peresnici, mapah. Svinčnike, tempera barvice, ravnila in podobno izbereva z možem glede na ceno in kvaliteto - in ne prepustiva otrokom, da bi izbirali glede na všečnost embalaže. Seveda pa se vedno v košarici znajde tudi kakšna malenkost, ki je otrokom všeč, na primer lepa radirka, ki ne radira ravno najbolje, ali svetleče pisalo, za katerega veva, da oktobra ne bo več pisalo - da je prehod iz počitnic v šolo lepši in lažji," še dodaja. Ugotavlja, da je nakup prek spleta časovno najbolj ekonomičen, a ne nujno najcenejši, zato tako kupijo le delovne zvezke, za ostale stvari pa primerja cene po katalogih, reklamah in se nato odloči s posameznim otrokom, kje kupiti - tudi glede na akcije, ki jih imajo trgovine.
V teh dneh so na vrhuncu dela pri podjetju Kopija-Nova, kjer trenutno 125 študentov v dveh izmenah od 6. do 22. ure pripravlja naročene pakete delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, na uro do dve napolnijo poštni tovornjak, ki pakete dostavi naročnikom. Naročila za letos so v več kot 75 odstotkih že odposlali. "Starši pri nas največkrat naročijo vse za šolo v paketu, torej poleg delovnih zvezkov še šolske potrebščine in zvezke," pravi Dominik Buser, ki upravlja in vodi celotno področje marketinga Kopija-Nova, kjer ocenjujejo, da bodo letos s šolskimi paketi oskrbeli 21 odstotkov šolarjev v Sloveniji. "V največ primerih nam po pošti pošljejo izpolnjeno naročilnico, narašča pa tudi število oddanih naročil prek portala. V poplavi raznoraznih šolskih potrebščin po različnih trgovinah starši pri nas vedo, da so vsi izdelki zelo kvalitetni in da imamo v skladišču katerikoli delovni zvezek, ki v Sloveniji obstaja. Koliko pa starši povprečno odštejejo za šolske potrebščine, ne morem govoriti, eni vsako leto kupijo novo šolsko torbo in peresnico, lahko pa povem, da večinoma starši izberejo plačilo na tri obroke," zaključuje Buser.
Višji razred, višji stroški
Ksenija, mama bodoče tretješolke, bo za šolske potrebščine, brez delovnih zvezkov, odštela okoli 90 evrov. "S tem da smo šolsko torbo dobili. Če gledaš posamično, stane vsak izdelek res nekaj evrov, a skupaj se kar nabere. Ker hčerka rada riše, že vnaprej kupim dva paketa lesenih barvic. Ponavadi zavijeva v trgovino skupaj, da si lahko sama kaj izbere," pove.
Prav nakupovanje skupaj z otrokom priporočajo pri Mladinski knjigi, kjer ocenjujejo, da starši v povprečju na enega otroka odštejejo okoli 150 evrov za delovne zvezke in potrebščine - brez šolske torbe. "Odvisno je sicer od šole in od finančnega razpona zmogljivosti staršev. Višji razred otrok obiskuje, več ima predmetov, več je delovnih zvezkov in zvezkov - in višji je znesek. Najdražji so prehodi iz triad, ker takrat ponavadi starši kupijo novo šolsko torbo in peresnico. Svojo ceno pa imajo tudi atlasi, zemljevidi, potrebščine za izbirne predmete," je pojasnila Maja Močnik Kočunik, vodja poslovalnice Mladinske knjige v Mariboru.
Pri nakupu gledamo, da izberemo najboljše razmerje med kvaliteto in ceno
Če je bilo pred leti nakupovanje strnjeno v zadnje tedne avgusta, zdaj Močnik Kočunikova opaža, da v zadnjem času starši potrebščine nakupujejo že od konca junija in si tako strošek razdelijo skozi celotno poletje. Priporoča, naj starši ne varčujejo pri zvezkih, ki naj imajo primerno debele liste, da ne prepuščajo črnila, lahko pa kakšen evro prihranijo pri nakupu vrečke za copate in pri peresnici. Meni tudi, da je dovolj dobra šolska torba srednjega cenovnega razreda. "Veliko staršev z otroki kupuje potrebščine in iz tega naredijo lep dogodek. Zelo prav se mi zdi, da si lahko otroci izberejo tudi kaj, kar jim je všeč, vendarle otroci hodijo v šolo - in je tako tudi prehod iz počitnic v šolske klopi lažji in poln pričakovanj. Pri teh otrocih vidiš, da imajo iskrice v očeh, in zdi se mi, da gredo zadovoljni v šolo," iz izkušenj pove Močnik Kočunikova.
In te iskrice v očeh si zaslužijo tudi otroci iz socialno šibkejšega okolja, zagovarja Nina Kozorog, predsednica društva Humanitarček, kjer prek portala Dobrodelko priskočijo na pomoč dobri ljudje. "Ko dobimo otroka, dobimo seznam, kaj potrebuje, in zberemo ciljno. Potrebščine razdelimo na več nalog, ker verjamemo, da lahko več majhnih donatorjev pomaga več ljudem. Marsikdo ne zmore donirati 30 evrov, lahko pa donira par evrov za šestilo," pravi Kozorogova, ki je kritična do neciljnih akcij, pri katerih otroci dobijo zvezke, starši pa razmišljajo, kako do seta svinčnikov za tehniko ali ravnil. "Pomembno nam je dostojanstvo. Predajamo vedno staršem ali skrbnikom. Ne želimo, da otroci vedo, da si starši ne morejo privoščiti potrebščin. Strogo ne dovolimo nobenih nalepk, da gre za humanitarno akcijo. Po delovne zvezke jih pošljemo same, mi smo samo plačniki - ali pa so plačniki dobri ljudje. Če si deklica želi roza zvezek, ga poskušamo poiskati. Zakaj ne? Tem otrokom to veliko pomeni," pravi. Zdaj predajajo zadnje pakete. A so se letos srečali s precej "instant" donatorji, ki so obljubljali, da bodo delovni zvezki poravnani, pa niso bili. "Zelo se nas je dotaknil primer babice, ki skrbi za vnučka. Z avtobusom je šla po delovne zvezke, a je tam doživela hladni tuš. Niso bili plačani, gospodična donatorka pa ni dvigovala telefona. Ne moremo, preprosto ne moremo pogledati stran. Babica je bila ponižana, obupana. Takih primerov je kar nekaj," opiše svežo izkušnjo Kozorogova, ki ocenjuje, da so največji strošek delovni zvezki.
Izobraževanje otroka pomembneje kot menjava telefona
Na OŠ Draga Kobala Maribor je najdražji nabor delovnih zvezkov za četrti razred, ko starši zanje odštejejo 96 evrov. "Stroške za delovne zvezke in pripomočke za vseh devet šolskih let smo že precej zmanjšali, z 800 na 600 evrov - in smo že blizu minimuma, ker nekaj je pa vendarle treba imeti," pojasnjuje ravnatelj Aleksander Jeršič, ki pohvali korak države, da plača 30 evrov za nakup delovnih zvezkov v prvem in drugem razredu: "Država se sicer mora odločiti, na katero mesto bo postavila izobrazbo svojih državljanov. Bolj bo financirala njihovo znanje, več bo lahko od svojih državljanov pričakovala." Pri tem ravnatelj še omeni, da bi bilo odlično, če bi starši morali ta prihranek vložiti v otroka, in da naj starši izobraževanje svojega otroka postavijo na prvo mesto. "Veliko bi jih rado dalo za šolo nič, po drugi strani pa zapravljajo za nepomembnosti. Vprašajte se, koliko telefonov zamenja otrok v času osnovnošolskega šolanja. Ne me narobe razumeti, naj zapravljajo, kolikor želijo, saj je njihov denar, samo da le ne zmanjka za otrokove šolske potrebščine," razmišlja ravnatelj.
A socialno šibkim, ki jih njihove svetovalne službe zelo dobro odkrijejo, brez kančka dvoma takoj pomagajo."Pridobivamo donacije - tako v obliki denarja kot materialov, kupimo zvezke, pripomočke, torbe. Naredimo vse, da učencec ni depriviligiran zaradi pomanjkanja denarja, ker ni kriv za finančno stanje v družini."
Po primerjalni analizi Zveze aktivov svetov staršev Slovenije za šolsko leto 2018/2019, kjer so obdelali podatke 113 osnovnih šol, so izračunali, da je najvišja cena delovnih zvezkov za vseh devet let osnovnošolskega šolanja 822 evrov, najnižja pa 295 evrov, na večini šol pa je od 400 do 700 evrov. "Stroški za delovne zvezke so zelo odvisni od regije. Bolj ko greš od zahoda proti vzhodu, dražje je," pravi Alen Bastič, predsednik aktiva svetov staršev mariborskih osnovnih šol.
Razlika, koliko starši odštejejo za delovne zvezke in potrebščine, je predvsem odvisna od tega, kaj posamezna šola določi kot obvezno. Na predmetni stopnji je strošek šolskih potrebščin z delovnimi zvezki v posameznem razredu lahko tudi krepko čez 200 evrov, brez torbe in športne opreme. V povprečju so najdražji delovni zvezki v osmem razredu, od 54 do 130 evrov, povprečno v tem razredu zanje starši odštejejo 83 evrov.
Mariborski Rdeči križ razdelil 300 šolskih kompletovObmočno združenje Rdečega križa Maribor je socialno šibkim družinam z osnovnošolci na območju Maribora že razdelilo 300 šolskih torb s šolskimi potrebščinami, prav tako pa pomagajo krajevne organizacije na terenu."Toliko zmoremo, čeprav so potrebe enormne. Prejemnike izberemo med našimi rednimi prosilci, torej prejemniki materialne pomoči. Družine dobro poznamo. Upoštevamo pa tudi solidarnostni kriterij, če je letos nekdo prejel šolski paket, ga bo prihodnje leto nekdo drug," pravi Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega križa, in ponovno poudari, da se stanje med ljudmi ne izboljšuje: "Kdor zna gledati, ta vidi, da ni nič boljše, le na teren je treba iti. Tudi statistika pove, da je več denarja porabljenega za socialo." Pomagajo še številne druge organizacije, od projekta Botrstvo v Sloveniji do Slovenske karitas.