Kdor nam dobavi za več kot štiri tisoč evrov hrane, nam mora dati menico za resnost posla, pri manjših naročilih pa je ne zahtevamo,« pravi Vinko Zobec, pomočnik ravnateljice na Osnovni šoli Poljčane, ki za šolo pripravlja vsa javna naročila.
avtorica: PETRA ŠUBICPri javnem naročanju hrane čim manj komplicirajte
Osnovna šola Poljčane, ki jo obiskuje približno 370 otrok, za hrano porabi okoli 105 tisoč evrov na leto. »Od tega prek javnega razpisa nakupimo za 87 tisoč evrov živil, mimo razpisa od lokalnih pridelovalcev pa za 18 tisoč evrov,« dodaja Zobec.
Ste že prijavljeni na Agrobiznosov posvet o javnem naročanju hrane?
Če vas letos ali prihodnje leto čaka priprava javnega naročila za živila, je pravi trenutek, da se nam v ponedeljek, 26. marca 2018, pridružite na posvetu o javnem naročanju hrane. Med drugim boste izvedeli, kako vam spletni katalog živil poenostavlja javno naročanje hrane.
Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna. Začnemo ob 9. uri. Vabljeni!
Lokalne ponudnike živil iskali pol leta
Zadnji javni razpis za živila so imeli lani, ko so za skoraj 20 odstotkov vseh živil našli lokalne dobavitelje. Ta delež je bil pri prejšnjem razpisu leta 2014 okoli 15-odstoten. »Takrat smo po načelu kratkih verig, torej mimo razpisa, prvič poiskali manjše lokalne dobavitelje hrane. Za analizo lokalne ponudbe na trgu, ocenjevanje potrebnih količin teh živil in stike z dobavitelji sem porabil pol leta. Lani je šlo hitreje, a sem za načrtovanje javnega razpisa in oblikovanje izločenih sklopov živil, ki jih kupujemo lokalno, kljub temu potreboval štiri dni,« priznava Vinko Zobec.
»Pri pripravi javnih naročil si ne zapletam življenja. Merila za izbor dobavitelja živil morajo biti čim bolj jasna. Zahtevamo varno hrano in ustrezne certifikate, ne kompliciram pa pri zavarovanju pred neresnimi dobavitelji in zahtevani boniteti dobaviteljev,« pravi Vinko Zobec, pomočnik ravnateljice Osnovne šole Poljčane.
Desetino mleka vključijo v javno naročilo, 90 odstotkov ga naročijo neposredno pri kmetu
»Iz javnega naročila ne izvzamemo vse potrebne količine živil, ki jih lahko dobimo lokalno, saj lahko kmetije zaradi vremena izgubijo del pridelka. V javno naročilo vključimo 10 odstotkov potrebnih količin živil, 90 odstotkov pa jih prek okvirnih sporazumov naročamo lokalno. To velja za mleko, jogurte, kruh, krompir, fižol, jabolka, kis, zdrob, jagode in jagodno marmelado, čebulo, papriko in paradižnik, hrenovke in delno meso …« dodaja Zobec.
Preden je lani na portalu javnih naročil objavil javno naročilo, se je z lokalnimi dobavitelji dogovoril o zagotovljenih količinah, tedenskem naročanju in dobavah. »Z dobavo lokalnih živil ni težav, večkrat se kaj zalomi, ko zelenjavo dobavljajo distribucijska podjetja,« opaža Zobec. Lokalna živila je izločil iz javnega razpisa, za vsak izločen sklop so z lokalnim dobaviteljem podpisali okvirni sporazum, v njem pa navedli predvidene količine in ceno, ki velja vse leto. Navedli so tudi pogoje, pod katerimi se lahko cena spremeni, kar pa se med letom še ni zgodilo.
Včasih kmet ponudi nižjo ceno od distribucijskega podjetja
Izpolnjujejo zahtevo iz uredbe o zelenem javnem naročanju, da mora biti 10 odstotkov vse hrane iz ekološke pridelave s certifikatom. »Šolarjem se trudimo ponuditi čim boljšo hrano, čeprav so živila lokalnih dobaviteljev malo dražja. Prek javnega naročila izberemo dobavitelje z najnižjo ceno, lokalnim dobaviteljem smo za višjo kakovost pripravljeni plačati malo več, a so včasih lokalna živila celo cenejša od tistih, ki jih ponujajo večja podjetja. Kmetijam veliko pomeni, da imajo zajamčen odkup večjih količin in se nam včasih približajo s ceno,« pojasnjuje Zobec.
Javna naročila za šolo pripravlja več kot deset let. Pri tem si, kot pravi, ne zapleta življenja: »Merila za izbor dobavitelja živil morajo biti čim bolj jasna. Zahtevamo varno hrano in ustrezne certifikate, ne kompliciram pa pri zavarovanju pred neresnimi dobavitelji in pri zahtevani boniteti dobaviteljev. Kdor nam dobavi za več kot štiri tisoč evrov hrane, nam mora dati menico za resnost posla, pri manjših naročilih pa ne,« pojasnjuje Zobec.
Objavljeno na https://agrobiznis.finance.si/8931125 dne3 19.3.2018