Šolarji naj spoznajo delo že zgodaj


Avtorica: Andreaj Kutin Lednik Datum Objave: 30.8.2018 5:00
 Objavljeno na : https://www.vecer.com/solarji-naj-spoznajo-delo-ze-zgodaj-6548823

A ne iz brošur. 20-letnik brez delovnih izkušenj potrebuje pet let, da se vklopi v delovni proces.
Nina hodi v gimnazijo in dela. Ne le med počitnicami, tudi sicer. Fleksibilno, kot šolske obveznosti dopuščajo, a kljub temu: "Zaradi obveznosti imam manj časa, a zato si ga razporedim bolje," pravi.



Kdaj naj mladi prično pridobivati delovne izkušnje? Čim prej, pravi raziskava Inštituta Mitchell iz Avstralije. "Nekateri mladi ne stopijo v stik z delovnim prostorom kakršne koli oblike vse do 20. leta in to je dosti prepozno. Taki mladi potrebujejo pet let, da razvijejo t. i. mehka znanja (soft skills), potrebna za uspešno delovanje v delovnem okolju," pišejo znanstveniki. Seveda raziskovalci ne pridigajo vrnitve v 18. stoletje, ko so otroke izkoriščali za stroji v tovarnah, je pa dobro, če otrok čim prej izve in vidi, kakšno je resno delovno okolje, ključna pa je tudi povezava med dvema preveč ločenima svetovoma - šolo in delovno skupnostjo. "Družba se je tako spremenila, poklici tako diferencirali, da šole same ne morejo več mladim ponuditi vseh znanj, veščin reševanja problemov in komunikacijskih spretnosti, ki jih bodo potrebovali v delovnem okolju. Stik s strokovnjaki zunaj družinskega kroga bo mladim ponudil možnost novih stikov in izkušenj," pravijo. Ugotovili so še, da si večina otrok, ki jih denimo pri desetih letih zanimajo bolj tehnične usmeritve (matematika, logika, tehnika, fizika), kasneje ne premisli in ostajajo v tovrstnih poklicih.
Za različne priložnosti spoznavanja realnega delovnega okolja skozi pogovore o karieri, šolske izlete, mentorstvo ni nikoli prezgodaj in večina šol jih izvaja, a preredko, še pravijo raziskovalci.
Zgodi se, da dobimo frizerja, ki se ne zaveda, da bo moral pri svojem delu praktično cel dan stati
"Včasih je tudi treba zviti kak kabel"
Zagotovo so med najbolj delavnimi dijaki srednjih poklicnih šol. Nadja Jager Popovič, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje, se strinja z avstralskimi znanstveniki: "Ampak to spoznavanje ne sme biti skozi brošure, fotografije. Naj bodo to ekskurzija, spoznavanje proizvodnje, pisarniškega dela, spoznavanje procesa in tudi tega, kaj s tem delom dosežeš." Tudi poklicno šolo, kamor se sicer praviloma vpisujejo mladi, ki vedo, kaj bi radi počeli v življenju, namreč nekateri prično s premalo predstave o tem, kakšno je delo v njihovem poklicu.
Kdaj naj mladi prično pridobivati delovne izkušnje? "Čim prej, da se imajo možnost seznaniti z različnimi delovnimi področji stroke. Tako se lažje specializirajo znotraj stroke. V času šole spoznavajo skozi predmete vsa ta dela, ampak pravo delo lahko spoznajo samo na delovnem mestu. V gledališču denimo delaš drugačno masko kot na televiziji, drugače se frizira v salonu za vsakodnevnega uporabnika kot denimo za poroko. Medijski tehniki delajo kot producenti, novinarji, tehniki. Vsa ta okolja morajo spoznati," pravi ravnateljica.
Nekateri pridejo tudi z zmotnimi prepričanji o nekem poklicu. "Zgodi se, da dobimo frizerja, ki se ne zaveda, da bo moral pri svojem delu praktično cel dan stati. Potem se kdo odloči, da tega ne bo počel, ali pa ima denimo zdravstveno težavo, ki mu to delo onemogoča. Na našem festivalu so spoznali, da ne more vsak početi vsega. Eden je režiser, drugi skrbi za luči, spet tretji za zvok. Seveda vedo, da obstajajo takšne vloge, a v šoli se z njimi ne srečajo neposredno. Če skrbiš za koncerte, to pomeni, da moraš tudi kdaj zviti kak kabel, naši fantje pa bi najraje vse počeli kar z računalnikom," našteva Jager Popovičeva.

Danes bi teoretizirali
Kakšna je razlika med šolarji nekoč in danes, so nekdaj prišli v šolo z bolj praktičnim pogledom na delovni svet? "Morda v tem ni prav velike razlike. Je pa velika razlika v volji. Včasih so prišli bolj pripravljeni delati, vedeli so, da morajo delati, in so zato želeli znati delati. Sedaj bi čim bolj teoretizirali. Čeprav tisti, ki imajo resnično željo in so ciljno usmerjeni, imajo tudi delovne navade. Zato ne odobravam sistema točkovanja za vpis v poklicno srednjo šolo. Na naši šoli imamo omejitve na vseh programih in po uspehu zelo dobre dijake. A včasih bi kdo, ki je pri slovenščini ali matematiki zbral manj točk, ima pa izredno dobre ročne spretnosti in zanimanje za stroko, lahko postal dosti boljši strokovnjak kot kdo, ki ima štirice in petice. Tako sistem izloči koga, ki bi morda imel več volje, izkušenj in bi obvladoval več prakse od koga, ki ima lepe ocene. Uvedla bi strokovne izpite ali pa bi imela večjo težo znanja, ki so za poklic potrebna. Za oblikovanje je denimo zelo pomembno znanje risanja," opaža Nadja Jager Popovič.
Tudi vedno večji vpliv staršev je prisoten: "Naši poklici so taki, da iz šole prideš pripravljen na trg dela. Lahko nadaljuješ s študijem, lahko pa greš delat. Ampak pri odločitvah dijakov ima precejšnjo vlogo tudi vse večji pritisk staršev, ki raje vidijo, da gredo otroci na poklicno šolo, saj bodo prej prišli do poklica. Konec koncev lahko gredo iz štiriletnega programa strokovnih šol na fakulteto kamorkoli, razmišljajo. Potem so tukaj starši z velikimi pričakovanji, zlasti če delajo v tej stroki ali imajo svoje podjetje. Ni pa to pravilo."