Cene zimskih, smučarskih šol v naravi so po osnovnih šolah precej različne. Šole z različnimi prijemi znižujejo stroške; tako da iščejo sponzorje in donatorje ter prosijo občine za pomoč.
Osnovne šole so dolžne organizirati eno obvezno šolo v naravi, tako določa Pravilnik o financiranju šole v naravi. V učnem načrtu za šport je priporočilo za dve vsebini šole v naravi: plavanje in smučanje. Velikokrat je plavalna šola tista, ki je del obveznega programa, in za obvezno šolo v naravi prejmejo na šoli vsako leto denar za sofinanciranje in subvencioniranje iz državnega proračuna.
Kot nadstandardno obliko pa lahko šola organizira tudi več kot eno šolo v naravi, saj so tudi v učnih načrtih drugih predmetnih področij priporočila za obravnavo določenih vsebin v okviru šole v naravi. Tako šole organizirajo tudi smučarsko šolo v naravi in še kakšno, ki pa je stroškovno na plečih staršev. Marsikdaj s sofinanciranjem pomagajo tudi občine in tako zmanjšajo prispevek staršev. So pa stroški za zimsko šolo v naravi po osnovnih šolah zelo različni; zaradi kraja namestitve, spremljajočega programa, prevoza ...
Pomembna izkušnja za otroke
Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj gredo šestošolci v zimsko šolo v naravi. Učenci si lahko vso opremo za simbolično vrednost izposodijo v šoli, sicer pa so plačniki tega tabora starši. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič pravi: "Zimska šola v naravi stane 185 evrov in letos se je ne bo udeležilo sedem učencev, od tega je eden na invalidskem vozičku. So pa v ceno vključeni čisto vsi stroški (prevoz, bivanje, hrana, vozovnica, vaditelji). Učencem iz socialno šibkih družin pomagamo tako, da iščemo donatorje. Nihče ne ostane doma, ker ne morejo starši pokriti stroškov."
Kot poudarja Vaupotič Zemljičeva, vsaka šola v naravi ali tabor pomeni pomembno izkušnjo za otroke: "Marsikateri otrok gre v tretjem razredu, ko imamo tridnevni naravoslovni tabor, prvič od doma. Učijo se samostojnosti, sodelovanja, preživljanja časa z vrstniki, mnogi otroci v zimski šoli v naravi prvič smučajo na pravih smučiščih z vlečnico. Učenci se kot skupnosti povežejo med seboj, učitelji jih spoznavajo v drugačnem okolju. Prednosti je ogromno in želim si, da bi država kdaj imela dovolj sredstev, da bi vsakemu otroku omogočila brezplačno udeležbo na vsaj dveh šolah v naravi."
Mnogi prvič stopijo na smuči
Osnovna šola II Murska Sobota je ena redkih šol v Pomurju, ki zimsko šolo v naravi, in to za vse učence šestih razredov, organizira na smučišču, sicer pa se v času šolanja vsaka generacija lahko udeleži štirih šol v naravi. Mnogi otroci prvič stopijo na smuči, ker pa nimajo vsi smučarske opreme, je šola zanje nabavila petnajst smučarskih kompletov, ki si jih lahko izposodijo. Z OŠ I Murska Sobota so se dogovorili o medsebojni izposoji smučarske opreme. Smučanja se učijo na Kopah. Običajno šola v naravi stane od 120 do 140 evrov na otroka, smučarska, ki je nekoliko dražja, ker je vključena še smučarska vozovnica, pa stane od 210 do 240 evrov.
"Če ministrstvo šole v naravi priporoča, bi bilo lepo, da bi jih tudi sofinanciralo"
Cene šol so odvisne od števila otrok, precej pa pomurskim šolam ceno dviguje strošek prevoza, je povedala ravnateljica Suzana Fartelj: "Samo prevoz do Črmošnjic, kjer so bili naši tretji razredi, je za 42 učencev stal 1120 evrov, to je več kot 26 evrov na učenca." Predvsem zaradi stroška prevoza - od smučišč so precej oddaljeni - je njihova smučarska šola v naravi tako draga. Pri plačevanju teh stroškov jim ne pomaga lokalna skupnost, kot je to recimo na Muti, v Zrečah ali Slovenskih Konjicah. Sicer pa Mestna občina Murska Sobota vsem osnovnim šolam pomaga pri plačevanju drugih nadstandardnih storitev. "Večina otrok se šol v naravi udeležuje, po potrebi pa jim pri plačilu pomagamo s sredstvi, ki jih dobimo od različnih humanitarnih organizacij ali dobrodelnih prireditev. Mi vsem otrokom, ki si želijo oditi v šolo v naravi, to tudi omogočimo," je še dodala Farteljeva.
Tudi oprema je lahko velik strošek
Tudi starši so hvaležni za organizacijo zimske šole v naravi, vsi namreč niso smučarji, otroci pa se tako spoznajo tudi s tem športom. A starš s Celjskega, ki pa ne želi biti imenovan, na podlagi izkušnje izpostavlja še spremljajoče stroške. "Za zimsko šolo v naravi sem izredno hvaležna šoli, da jo izvede, saj mi v družini ne smučamo in se otrok sploh nikoli ne bi naučil smučati niti ne bi dobil te izkušnje. Sam strošek šole v naravi ni tako problematičen, čeprav je hecno, da ni za vse šole enak (enako velja za poletno šolo v naravi). Vodstvo šole vseskozi poudarja, naj se starši, ki bi imeli težave s plačilom šole v naravi, obrnejo na šolski sklad. Torej samo plačilo šole v naravi je možno urediti. Sama osebno večji problem vidim v tem, da takšni otroci, kot je moj, nimajo ustrezne smučarske opreme. Ne bunde ne čelade, kaj šele smuči, pancerjev, palic. Sama sem si tako prav vso opremo sposodila od družinskih prijateljev, ki imajo enako starega otroka. Prijateljica, pri kateri družinsko tudi ne smučajo, pa je za svojega otroka zgolj za šolo v naravi kupila povsem novo opremo, kar jo je stalo več kot 500 evrov."
Razlike v cenah zaradi prevoza
Ravnateljica OŠ Muta Anita Ambrož pojasnjuje, da je cena odvisna od števila spremljevalcev, števila otrok, turističnega aranžmaja (nastanitve, smučarskih vozovnic) in predvsem prevoza. "Mi imamo nizko ceno zimske šole v naravi, ker gremo smučat v bližnjo Ribnico na Pohorju. Ko smo hodili na Roglo, je bila ta cena precej višja. Razlike v cenah so predvsem zaradi cene prevoza in koliko posluha imajo za to župani. Nam za plavalno in zimsko šolo Občina Muta sofinancira 60 evrov za vsakega učenca. Zaradi socialnega statusa še noben učenec ni ostal doma, ker mu iz sponzorskih sredstev šolskega sklada zagotovimo večino denarja za plačilo. Staršem v tem primeru zaračunamo le minimalni znesek, ki ga glede na njihov socialni status zmorejo plačati. Omogočamo tudi plačilo na obroke, tako da s plačilom nimamo težav," je pojasnila ravnateljica.
Dodatno še šolski sklad OŠ Muta nameni od 10 do 15 evrov na učenca za plavalno in zimsko-smučarsko šolo. Smučanja se učijo na Ribniški koči. "Za smučarsko šolo v naravi imamo nekaj lastne opreme, nekaj pa si je izposodimo iz sosednjih šol, ker sodelovanje med šolami zelo dobro poteka. Izposoja je seveda brezplačna. Na naši šoli ostanejo doma le učenci, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo v šolo v naravi."
Kako znižati stroške
Šole na širšem celjskem območju organizirajo letno dve šoli v naravi. Običajno sta to letna in zimska šola v naravi, preostale poimenujejo od šole do šole drugače; tudi število drugih oblik šol v naravi je drugačno. Različno je tudi financiranje, saj se donacija matičnih občin v ta namen razlikuje. Da je strošek predvsem zimske šole v naravi, ki velja za najdražjo, najnižji, si šole pomagajo na različne načine. V dokaj majhni OŠ Planina pri Sevnici poletno šolo v naravi organizirajo skupaj s šolama Dobje in Slivnica pri Celju. "Na ta način znižamo stroške prevoza, spremljevalcev, da je le strošek za starše čim nižji. Zimsko šolo v naravi organiziramo na vsaka tri leta. Združimo namreč otroke šestih, sedmih in osmih razredov; spet zato, da znižamo stroške. Ravno letos tako v šolo v naravi peljemo 41 otrok, prispevek staršev za to šolo v naravi pa običajno znaša med 140 in 150 evri. V želji, da bi se šole vsi udeležili, poskušamo porabiti dodatna sredstva ministrstva, ki so namenjena socialno šibkejšim, pa sredstva iz šolskega sklada. Omogočamo obročno odplačevanje. Naš aktivni učitelj, ki to vodi, pa si opremo za tiste otroke, ki je nimajo, izposodi," opisuje ravnateljica Mateja Zendzianowsky.
"Mnogi otroci v zimski šoli v naravi prvič smučajo na pravih smučiščih z vlečnico"
Tudi v OŠ Pod goro v Slovenskih Konjicah se poskušajo na vse mogoče načine znajti, kako otrokom za čim manjši strošek omogočiti zimsko šolo v naravi. "Pokritje nekaj stroškov sofinancira občina, mi pa otrokom dajemo možnost izposoje smučarske opreme, ki jo vsako leto še dokupimo. S pomočjo dobrodelnih organizacij poskušamo najti tudi kakšen kombinezon. Skratka, želimo peljati vse otroke na način, da med njimi ne bi bilo razlik. Ker to je dobrodošla stvar. Nekateri otroci so prvič in zadnjič na smučkah, nekateri otroci prvič vidijo morje," opisuje ravnateljica Darja Ravnik. Včasih, dodaja, se starši samoorganizirajo in iščejo donacije pri svojih ali drugih delodajalcih, včasih jih išče šola.
Pri plačilu pomaga šolski sklad
Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Maribor se smučanja učijo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Slivniškem Pohorju. "To je res najcenejša možnost, pa še vedno skupaj s prevozom, smučarsko vozovnico, smučarskimi učitelji nanese nekaj čez sto evrov. Te šole v naravi so zelo dobrodošle. Nekaterim je plavalna šola edini odhod na morje, drugi prvič stopijo na smučke. Pri plačilu pomaga šolski sklad, ki je lani plačal tudi učitelja smučanja," je pojasnila ravnateljica Marta Otič.
Čeprav je ena obvezna, ni brezplačna
Že septembra 2015, ko je izvedba ene šole v naravi postala del obveznega programa osnovne šole, bi ta morala biti v celoti plačana iz državnega proračuna. Trenutna ureditev financiranja iz državnega proračuna je oblika sofinanciranja in subvencioniranja. "Šole, ki racionalno pristopajo k organizaciji šole v naravi, že z obstoječimi sredstvi sofinanciranja in subvencioniranja pokrijejo stroške, ki nastanejo z izvedbo šole v naravi, z izjemo prevoza. Prevoz na nekaterih šolah pokrije ustanoviteljica - lokalna skupnost," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so še zapisali, da so šole avtonomne pri odločanju, katera šola v naravi je obvezna.
Z oblikovanjem novega Pravilnika o financiranju šole v naravi pa iščejo dodatne možnosti za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri realizaciji obvezne šole v naravi. "Novosti s tega področja naj bi torej zagotovile kritje vseh nastalih stroškov za organizacijo ene največ petdnevne šole v naravi. Posamezna šola pa bo tudi v prihodnje lahko organizirala več šol v naravi, ki se bodo - kot tudi doslej - izvajale kot nadstandard, pri katerem bodo stroški učencev in delno tudi stroški učiteljev financirani s strani staršev ali drugega financerja," pojasnjujejo. Kdaj bo sprejeta spremenjena zakonodaja, ne vedo. Pripravljeni predlog sprememb Zakona o osnovni šoli v letu 2017 ni bil sprejet v državnem zboru.
V Osnovni šoli Bojana Ilicha se bodo smučanja v Ribnici na Pohorju učili učenci četrtih razredov. Cena, ki jo plačajo starši, letos znaša 176 evrov. Ravnateljica Astrid Videc pojasni, da staršem olajšajo strošek z možnostjo plačila na deset obrokov, šola pa je tudi kupila 20 kompletov smučarske opreme, od kombinezonov do pancerjev in smuči. "Šole v naravi, ki potekajo v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti, so cenejše, vendar moraš imeti srečo, da si tudi izbran, ko se prijaviš. Ker je osnovnih šol veliko, tako ne prideš na vrsto vsako leto in se moraš znajti na drug način," razloži Vidčeva in še doda, da če ministrstvo šole v naravi priporoča, bi bilo lepo, da bi jih tudi sofinanciralo. "Otrokom tistih staršev, ki plačila ne zmorejo, plača šolo v naravi šolski sklad in to naredimo tako, da tega otroci niti ne vedo," še pojasni ravnateljica.
Ob tem še zapišimo, da mariborska občina šol v naravi ne sofinancira, pomaga pa pri financiranju nekaterih drugih programov v osnovnih šolah.